-
1 boy
[boi]1) (a male child: She has three girls and one boy.) deček2) (( as part of another word) a male (often adult) who does a certain job: a cowboy; a paper-boy.) fant (...)•- boyhood- boyfriend* * *[bɔi]noundeček, fant; slugafamiliarly old boy — dragi prijatelj; bivši učenec šolethe old boy — "stari"colloquially there's a good boy — bodi tako doberslang pansy boy — homoseksualecslang flying boy — letalecboy scout — stezosledec, skavt -
2 child
plural - children; noun1) (a young human being of either sex.) otrok2) (a son or daughter: Her youngest child is five years old.) otrok•- childish
- childishly
- childishness
- childless
- childlike
- childbirth
- child's play* * *[čaild]nounotrok, dete; potomec; privrženec; figuratively plodthe burnt child dreads the flre — kdor se enkrat opeče, je drugič previdenfiguratively child's play — igračaslang this child — jaz, mene -
3 from
[from]1) (used before the place, thing, person, time etc that is the point at which an action, journey, period of time etc begins: from Europe to Asia; from Monday to Friday; a letter from her father.) iz, od2) (used to indicate that from which something or someone comes: a quotation from Shakespeare.) iz3) (used to indicate separation: Take it from him.) od4) (used to indicate a cause or reason: He is suffering from a cold.) zaradi* * *[frɔm, frəm]prepositionod, iz, z, zaradi, poto descend from — biti po izvoru, izvirati izfrom first to last — od začetka do konca, od A do Zto hide s.th. from s.o. — skrivati kaj pred komto keep s.o. from doing s.th. — braniti komu, da česa ne storiwhere are you from? — od kod si (ste)?from of old — zdavnaj, davnofrom behind — od zadaj, izza -
4 imago
[iméigou]noun(plural imagines) zoology žuželka po končani preobrazbi; psychology slika, podoba iz otroških let
См. также в других словарях:
máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fantováti — újem nedov. (á ȗ) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕsati — am nedov. (ȓ) 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plésati — in plesáti pléšem nedov. (ẹ á ẹ) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poznáti — znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijátelj — a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smúčati — am nedov. (ȗ) gojiti smučanje, ukvarjati se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča // nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih smúčati se voziti se s smučmi: nekaj časa se je smučal, potem je šel domov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
továriš — a m (ȃ) 1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trávma — e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika